Posts in category: Novice

eNotranjska

spletni leksikon naravne in kulturne dediščine

Leksikon eNotranjska je delo Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, Notranjskega regijskega parka in Občine Cerknica oziroma sodelavcev občinskega glasila Slivniški pogledi. Aktivno so pri nastajanju sodelovali: iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marija Hribar, Marko Kebe in Katarina Skuk, z Notranjskega regijskega parka Valentin Schein, z občine Maruša Opeka in Ljubo Vukelič ter članica odbora Slivniških pogledov Maruša Mele Pavlin, fotografije z dronom sta prispevala Iztok Žitko in Grega Žorž.

Portal je razdeljen na štiri velike sklope: Kraji v občini Cerknica, Narava, Dediščina, Arhivi.

Kraji v občini: besedilo o vasi, Zemljevid, Statistični podatki o prebivalstvu, Fotogalerija, Urbar in Franciscejski kataster ter Razglednice kraja, če obstajajo; to so razglednice iz domoznanskega arhiva knjižnice in zasebnih zbirk, predstavljenih je okrog 450.

Dediščina: Cerkve, predstavljenih jih je 35, vmes so tudi štiri, ki jih ni več, Gradovi, Protiturški tabor v Cerknici, Steinbergovi in Gruberjevi bakrorezi, sledi skupina, ki se nanaša neposredno na terensko delo v povezavi s Slivniškimi pogledi, predstavljene so Vezenine na oblačilih, posteljnini, prtih, Velikonočni prtički, Vajenice.

Tretji velik sklop je poimenovan Narava, tukaj so predstavljene naslednje fotogalerije: Cerkniško jezero v letnih časih, dodane so tudi razglednice, Rakov Škocjan, Iška, Zala, Dnevni metulji, Gobe, Orhideje, Rastline so razdeljene po barvnih odtenkih, pomembna galerija je Redke, zavarovane in ogrožene rastline. Avtor fotogalerij v rubriki Narava je Valentin Schein, ta rubrika je, razen razglednic, v domeni Notranjskega regijskega parka.

Četrti sklop predstavljajo Arhivi iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, delno je predstavljen bogat slikovni arhiv Brestovega obzornika, najpomembnejša je rubrika Brestovi izdelki, kjer so sistematično predstavljeni stoli, zofe, dvosedi, klopi, sedežne garniture, ležalniki, vrtne garniture.

Marija Hribar

V knjižnici vas ponovno čakajo bralne borše, v vsaki je pet knjig, romanov na določeno temo, ki je označena z risbico oz. vas v borši čaka bralno presenečenje. Če ne veste, kaj bi brali čez poletje, ali pa se vam enostavno ne da izbirati gradiva med policami, je bralna borša prav za na vašo ramo …

Vabljeni, bralne borše vas čakajo v Cerknici in na Rakeku.

V senci, pod borovci, 22.–28. julij

7 filmov, ki jih povezuje poletni utrip. Skoki v hladna jezera, spusti po rekah, potovanja po svetu, poletna romanca. Poiščite senco v borovem gozdu ob plaži in si oglejte slovenski film.

Povezava do zbirke: https://bsf.si/sl/vse-zbirke/poletje22/

KRATEK OPIS FILMOV

Nočne ladje, celovečerni igrani film, 2012, Igor Mirković

Ljubezenska zgodba iz doma upokojencev. Helena in Jakov se zaljubita, četudi sta bila prepričana, da jima življenje ne more prinesti nič več novega.

Nahrani me z besedami, celovečerni igrani film, 2012, Martin Turk

Robertovo izginotje prisili očeta Janeza, da po mnogih letih pokliče starejšega sina Mateja. Kljub nerazrešenim sporom iz preteklosti, se Matej odloči, da bo očetu pomagal.

Robutanje koruze, kratki igrani film, 2009, Martin Turk

Kaj se zgodi, če te lastnik koruze ujame pri robutanju?

Indigo, kratki igrani film, 2015, Fabris Šulin

Zgodba o paru, ki ga druži le še skupna soba in obala.

Nepoškodovane, celovečerni dokumentarni film, 2018, Miha Avguštin, Rožle Bregar, Matic Oblak

Balkanski polotok je dom zadnjim divjim rekam Evrope, a z več kot 2.700 planiranimi jezovi korupcija in pohlep kruto posegata v te zadnje koščke Evropske divjine.

Alma M. Karlin: Samotno potovanje, celovečerni dokumentarno-igrani TV film, 2009, Marta Frelih

Alma M. Karlin je slovenski fenomen drzne, pogumne ženske, ki se je med leti 1919 in 1927 podala s svojim pisalnim strojem na nevarno in tvegano pot okoli sveta.

Detelček, kratki animirani film, 1973, Martin Pintarić

Detelček veselo živi v barvitem okolju narave, leta od drevesa do drevesa, jih kljuje. Nekega dne, ko radostno pozdravlja sončni dan, se zgodijo čudne stvari.

POLETNI URNIK 2022

Odkritje doprsnega kipa Franca Antona Steinberga (1684‒1765)

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je skupaj z Občino Cerknica uresničila idejo o postavitvi doprsnega kipa Franca Antona Steinberga. Doprsni kip je izdelala akademska kiparka Milena Braniselj, arhitekt Marjan Loboda pa je spomenik umestil v prostor.

Zakaj je Franc Anton Steinberg pomemben? Steinberg je imel veliko funkcij in zadolžitev: bil je uradnik cesarske dvorne blagajniške in rudarske komisije, nato raziskovalec gozdov, cest, morja na Reki, nadzornik deželnih cest na Kranjskem, imenovan je bil za cesarskega upravitelja idrijskega rudnika. Bil je krasoslovec, politehnik, slikar, kartograf, za nas je pomemben predvsem zato, ker je avtor prve monografije o Cerkniškem jezeru iz leta 1758. Delo sta iz nemščine prevedli knjižnica Cerknica in založba Maks Viktor leta 2015. Podpornik, pobudnik pri Steinbergovem raziskovanju Cerkniškega jezera je bil kranjski deželni glavar Janez Gašper Cobenzl.

Steinberg ni imel hiše samo na Marofu, temveč tudi v Cerknici, na Taboru, bil je lastnik Pogačnikove hiše, zdajšnja stavba na Partizanski cesti 23. Hiša ima izjemno zgodovino. V njej je živel Andrej Logar, sodnik v Cerknici in upravitelj hasberškega gospostva, leta 1703 se je Steinberg poročil z njegovo hčerko Marijo Cecilijo.

Knjižnica hoče delovati in vplivati tudi na prostor izven knjižničnih zidov, tudi zato, da bi se ozavestili, da premoremo velike može, ki so delovali v tem okolju in bili pomembni tako za slovenski kot evropski kulturni prostor. To je torej tretji doprsni kip, ki smo ga postavili skupaj z občino Cerknica: pred knjižnico je že doprsni kip pesnika Jožeta Udoviča, pred rojstno hišo Frana Gerbiča pa doprsni kip glasbenika Frana Gerbiča. Želimo, da se predvsem osnovnošolski otroci ustavijo na teh mestih in jim pristojni predstavijo, kdo so bili ti možje, zakaj so pomembni. Kako bodo generacije učencev sploh kaj vedele o teh pomembnih možeh z Notranjske, če niso njihova imena nikoli omenjena? Spomeniki so vidna, fizična znamenja proti pozabi, spomenik je ovira proti pozabi.

Iz govora Marije Hribar ob odkritju

Ob prevodu Naglovega rokopisa Opisa raziskanih redkosti narave, ki se nahajajo v vojvodini Kranjski, 1748

Z ekipo, v kateri so bili Tomaž Čeč, prevajalec Primož Debenjak, Marija Hribar in strokovni sodelavec Valentin Schein, je Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica skupaj z založbo Maks Viktor poleg Naglovega Opisa raziskanih redkosti narave, ki se nahajajo v vojvodini Kranjski, 1748, v letih od 2015 do 2021 izdala še Steinbergovo Cerkniško jezero, Gruberjeva Hidrografska pisma, prvi del Hacquetove Oriktografije ter Kranjske alpske rastline (prevod Matej Petrič).

Iz spremne besede Josef Anton Nagel (1717–1794) akad. prof. dr. Andreja Kranjca:

»Opis Cerkniškega jezera, s katerim začenja poročilo, je zelo jedrnat in po posameznih točkah racionalno razlaga več Valvasorjevih »čudežnih pojavov«. Čeprav je Cerkniška dolina z vseh strani obdana s hribi, Nagel ugotavlja, da je s podzemeljskimi kanali povezana s pokrajinami onstran njih. Po teh kanalih voda bodisi priteka bodisi odteka, odvisno od njene količine. To in druga Naglova predvidevanja ali sklepi o vodnih značilnostih jezera so izvirna, močno drugačna od opisov predhodnikov, Kircherja, Valvasorja ali Steinberga, katerega temeljno delo o Cerkniškem jezeru (Steinberg 2015) je izšlo deset let za tem, ko je bil Nagel na Kranjskem, a je jezero raziskoval že desetletja prej. Obenem Naglova teorija popolnoma ustreza današnjemu poznavanju. Najpomembnejša je vsekakor njegova razlaga presihanja, preprosta, a pravilna: če priteka, predvsem podzemeljsko, v jezero več vode, kot je more sproti odtekati, se jezero polni. In obratno, kadar je odtok večji od pritoka, jezero presahne. Če bi bila njegova razlaga ustrezno objavljena, bi gotovo vzbudila veliko pozornosti po vsej Evropi, še posebej v deželah s krasom. Tako pa je enako razlago objavil dobrih 30 let kasneje profesor hidravlike Tobija Gruber v svojih Pismih hidrografske vsebine (Gruber 2017).«

Nova storitev v naši knjižnici – Baza slovenskih filmov (BSF) je prosto dostopen spletni arhiv podatkov o slovenskih filmih in filmskih ustvarjalcih ter ponudnik domačih avdiovizualnih del na zahtevo (VOD).

Pravijo, da nikoli ni prezgodaj za pogovor, petje in branje in tega se zagotovo zavedajo tudi strokovni delavci cerkniškega vrtca, ki z otroki na različne načine, starosti prilagojeno, izvajajo bralno akcijo Palček Bralček. In koliko veselja je prinesla sprostitev covidnih ukrepov. Skupine Ovčke, Srnice in Veverice so lahko po dogovoru na zaključno pravljično druženje posamično prihajale v Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica, za dve do tri leta stare otroke v skupinah Račke, Žabice, Zajčki in Petelinčki pa je knjižničarka Anita dvoje srečanj s podelitvijo priznanj izpeljala kar v njihovi vrtčevski telovadnici. Čas ob pravljicah in pisanih knjigah je vedno čaroben in prejem pohvale Palčka Bralčka zmeraj prikliče iskrice v očeh in velik nasmeh. Tudi v teh junijskih dneh ni bilo drugače. Naj se veselje do knjig širi in raste do vstopa v šolske klopi in še naprej, naj se čarobnost pravljic, pesmic, ugank in drugih zapisanih besed razlije čez celo cerkniško dolino.

besedilo: Anita Leskovec
foto: arhiv knjižnice

Pikapolonice v rakovški knjižnici

Knjižničarko Neveno so v petek, 17. junija 2022, z obiskom razveselili otroci skupine Pikapolonice iz rakovškega vrtca. Do knjižnice so se sprehodili z vzgojiteljicami Nastjo Zgonc, Mirjano Perko in Nežo Homovec. Po ogledu knjižnice in spoznavanju knjižničnega bontona je sledil še pravljični del obiska.

Knjižničarka je prebrala tudi pesem o Palčku Bralčku in skupaj so ugotavljali, kje bi se lahko skrival, saj se še nikomur ni pokazal. Zagotovo pa je bil tudi v njihovem vrtcu in poslušal zgodbice, ki so jih otroci skupaj s starši narisali in zapisali, nato pa svojim prijateljem tudi predstavili. Kako vemo, da je poslušal? Pri vzgojiteljicah je zanje pustil prav posebne pohvale za opravljeno delo.

Knjižničarka jih je z veseljem razdelila, za zaključek pa prebrala novo slikanico Anje Štefan z naslovom Medved in klobuk. In to bolj na glas, morda ji je skrit med policami prisluhnil tudi Palček Bralček.

Nevena Savić

Ste med tistimi, ki uživate ob poslušanju pravljičnih zgodb ali med onimi, ki jih osrečuje gibanje lastnega telesa? Se morda ne bi mogli odločiti, kaj vam je ljubše? Potem je na vašo kožo pisana pravljična joga. Otrokom od 4. do 10 leta smo tako druženje omogočili v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica in v Enoti Ivana Matičiča na Rakeku. V ponedeljek, 13. junija, jo je Špela Gornik, učiteljica joge v Mali Ganeša, izpeljala na Rakeku, v petek, 17. junija, ponovila v cerkniški knjižnici. Joga in poslušanje pravljic dobrodejno vplivata na otrokov razvoj in njegovo počutje, koncentracijo, premagovanje stresa, razvijanje sočutja in samospoštovanja ter gradnjo človekovih vrednot, vaje iz joge pa ob tem gradijo tudi moč in vzdržljivost. Otroci so se ob zgodbi o volku, ki se je odpravil na dopust, imeli lepo. Naj nam čimveč dobrih zgodb prinese tudi letošnje poletje.

besedilo: Anita Leskovec

fotografije: Anita Leskovec, Dominika Vovk Godeša