V večnamenskem prostoru Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica so v četrtek, 13. februarja 2020, odprli razstavo z naslovom Cerklanjski laufarji v klekljani podobi, ki je nastala ob 60-letnici Laufarije Cerkno. Laufarija je pustni običaj, ki po mnenju strokovnjakov izhaja še iz poganskih obredov. Zaradi različnih vzrokov običaj ni bil živ od pričetka prve svetovne vojne pa vse do leta 1955.
Razstava ob 60-letnici Laufarije
V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je Peter Hribar pripravil zanimivo predavanje z diapozitivi o celini na južnem polu ‒ Antarktiki. V argentinskem mestu Ushuaia so se vkrcali na ladjo in odpluli proti 800 kilometrov oddaljeni Antarktiki. Čeprav je to svet ledu, tu rastejo številni lišaji, alge in mahovi. V morju, ki obkroža celino, živi več vrst kitov, tjulnjev in ptic; na številnih diapozitivih so se predstavili pingvini. Prvi, ki so stopili na celino, so bili Rusi leta 1920. Številne države so si na Antarktiki postavile raziskovalne baze in meteorološke opazovalnice; prav v teh dneh so na celini v argentinskem raziskovalnem taboru izmerili rekordno temperaturo 18,3 stopinje Celzija. To pomeni, da se ledeniki in ledene površine hitreje talijo, kar vpliva na višino morske gladine.
Foto: Tine Šubic
Več fotografij s prireditve:
Današnji obisk knjižničarke v cerkniškem Centru starejših DEOS.
Ker se bliža 100. obletnica rojstva notranjske pisateljice Magde Stražišar – Magduške, smo začeli z branjem njene popularne povesti Ciganka.
Alenka Veber, ljubiteljska etnologinja in publicistka, je v okviru srečanj, ki jih pripravlja domoznanska skupina v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica, predstavila zanimivo predavanje o Babnem Polju, ki se v pisnih virih prvič pojavi leta 1402 kot Pabenfeld … in Loser pharr (v loški fari); za začetek sedanjega Babnega Polja pa šteje letnica 1719. Predstavljenih je bilo več zapisov učiteljev, duhovnikov in krajevnih zgodovinarjev, ki so delovali v Babnem Polju, ali pa so bili z njim kako drugače povezani. Učitelj Teodor Schuller, šola je bila ustanovljena leta 1888, je vas Babino polje opisal v prispevku, ki je izšel v knjigi Logaško okrajno glavarstvo leta 1889. Tudi Tone Gaspari je bil učitelj in je zapisal: »Devetnajstletnik sem se pripeljal v svojo prvo službo tja gor, kjer se zajeda babnopoljska skledasta dolina med snežniške in kočevske gozdove.« Posebej so obiskovalce nagovorile besede iz knjige Vražji vrtec, ki jih je zapisal France Šušteršič in opisujejo masaker italijanskega okupatorja nad Babnopoljci: »Ko sem pisal te vrstice, so se mi misli najdlje zadržale pri babnopoljskih materah in ženah, ki so trpele huje od svojih sinov in mož. Ti so omahnili v grob in njihovih muk je bilo konec, medtem ko so one omedlele v nepopisni žalosti, si izjokale oči in ostale same z groznimi spomini.“
Sprehajali smo se tudi med zapisi župnika Janeza Kebeta, Franka Troha Rihtarjevega, Neže Maurer, Marije Makarovič … Predavanje so popestrile Alenkine mojstrske fotografije; obiskovalci so si lahko na priložnostni razstavi ogledali tudi tiske o Babnem Polju.
Marija Hribar
Foto: Tine Šubic
Literarno otočje Mateta Dolenca obsega preko trideset del različnih zvrsti in žanrov, namenjene so tako odraslim kot otrokom in prav njegove knjige za najmlajše so zadnja leta med večkrat nagrajenimi. Večino del zaznamujejo humor, satira in morska tematika, saj je Dolenc tudi velik ljubitelj potapljanja ter podvodnega ribolova. V ‘morskem delu’ pravkar izdane antologije pravljic Kako dolg je čas brancini, jastogi, morski črvi in vetrnice, polž samotarec in ostrige plavajo v problemih, ki jih povzroča meja v Piranskem zalivu, plinski terminali, agresivni turisti in interesi kapitala, begunci in izropano morje; v ‘kopenskem delu’ pa se poleg medvedov, polhov, volkov, bikcev in lipicancev, pojavijo tudi nekatere osebe iz javnega življenja, nekatere z imenom in priimkom, nekatere odkrito zakrinkane in prav zato se ob pravljicah, ki so napisane hudomušno in asociativno, kjer se prepletata realnost in domišljija, smejemo in trpko zamislimo tudi starejši bralci.
Trpka in kot sol na rani pa je skeleča usoda otočka, kjer kranjska sivka pozimi nabira med in krompir raste na silvestrovo. Otoček Biševo, ki ga večji otok Vis ščiti le pred burjo, ne pa pred trumami dnevnih turistov, ki ga obiščejo le zaradi ogleda znamenite Modre špilje, zaradi česar je vsakodnevno življenje trinajstih Biševljanov še bolj oteženo in otok umira, kot ugotavlja Mate Dolenc, ki je otoku posvetil kar osem knjig in se nanj vrača od 70. let preteklega stoletja. Nazadnje z režiserjem in scenaristom Miho Čelarjem, ko sta pozimi 2017/18 z majhno filmsko ekipo sledila borbi Biševljanov in jo v živo predstavila na spletni strani www.iOtok.eu. Od 132.000 gledalcev iz desetih držav jih je kar 42.000 iz Slovenije spremljalo zgodbo z razpletom in zaključkom v dokumentarnem celovečercu, ki smo si ga ogledali po pogovoru, ki ga je krmarila Vesna Telič Kovač iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica. Dogodek je soorganiziral Kulturni dom Cerknica.
Prav nič pravljično zgodbo, ki je sicer posvečena Biševu, pa lahko z malega jadranskega otočka kaj kmalu naplavi tudi na obronke našega jezera in prav bi bilo, da bi si iOtok ogledali tudi vsi tisti, ki kakorkoli razmišljajo o turizmu.
tekst Vesna Telič Kovač
foto Tine Šubic
Fotogalerija
Matija Cipurić, ki se je pred časom z družino preselil v Cerknico, je končal študij oblikovanja vizualnih komunikacij, smer Ilustracija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je predstavil magistrsko nalogo ‒ ponaredek pet stoletij stare knjige Priročnik za gradnjo in prezidavo gradov in utrdb, ki po značilnostih spominja na tiskane knjige iz zgodnjega 16. stoletja. Govori o dogodkih, razmišljanju in znanju na prehodu iz srednjega v novi vek, tematika pa so gradovi, renesančne utrdbe in obramba pred Turki. Zgodbo, ki temelji na zgodovinskih dejstvih, si je sam izmislil. Za priročnik je Matija Cipurić izdelal 17 celostranskih ilustracij in šest inicialk; celotna knjiga pa obsega več kot 40 strani. Za časovno patino je med drugim uporabil kavo in kuhinjsko pečico, vse z namenom, da je videz knjige čim bolj avtentičen.
Poleg priročnika – ponaredka je nastal še katalog, v katerem je opisano (izmišljeno) odkritje knjige in kjer je 500 let stara knjiga na preprost način predstavljena sodobnemu bralcu.
V knjižnici so razstavljene originalne ilustracije, izdelane s flomastrom in črnilom, ponarejena knjiga in katalog s predstavitvijo vsebine.
Marija Hribar
Foto: Tine Šubic
Še so prazne strani, še so prave besede
Vanda Šega, ki je svojo prvo pesniško zbirko Skrhane sanje objavila že leta 1988, v eni izmed svojih zadnjih pesmi zapiše, da se ohraniš v ljubezni, v drevesu in v knjigi. Odpotovanja so že dvanajsta knjiga in jubilejna deseta pesniška zbirka cerkniške pesnice in pripovednice, ki jo je v času Slovenskega knjižnega sejma izdala Celjska Mohorjeva družba. Pesnica je v pogovoru z Vesno Telič Kovač Odpotovanja predstavila v cerkniški knjižnici, kjer je svoj premislek o pesničinem odzivanju na vsakdanje trenutke dodala tudi urednica knjige in ravnateljica založbe dr. Tanja Ozvatič. Glasbeno sta literarni večer obarvala flavtistka Petra Zabukovec, učenka Glasbene šole Frana Gerbiča iz Cerknice, ki igra pod mentorstvom Katje Mlinar, in profesor Uroš Pele.
Odpotovanja so globok razmislek o življenju. O enem in edinem, ki ga imamo. Od trenutka, ko pridemo v ta svet, do potovanj za dan, teden, mesec leto ali leta, ko odpotujemo sami ali nam dragi; ko odpotujejo blizu ali daleč in se vračajo … do potovanja, ki je nenačrtovano, dokončno in enosmerno. Do potovanja, od koder se ne oglasimo več, ne pošljemo več razglednice s pozdravi … Od tam, onkraj, se vračamo v spomin. In v njem ostajamo to, kar v resnici smo. K sreči se v spominu vračamo tja, kamor želimo – na nepokošeno planjavo, polno ivanjščic, ob krušno peč, kjer diši suho sadje na lesi, k vsem, ki so odpotovali.
Vesna Telič Kovač
Foto: Tine Šubic Fotogalerija s predstavitve pesniške zbirke
O raziskovanju najglobljih slovenskih jam
