Posts in category: Novice

V ponedeljek so bili na obisku naše knjižnice učenci 2.a, danes so z nami bili drugošolci iz Begunj, jutri, v petek 18. maja 2018 
pa gostimo še cerkniški 2.b. V knjižnici smo jih veseli, še posebej knjižničarka Anita, ki z njimi odstira zanimive zgodbe … 

V torek, 8. maja, je pri zelenem vhodu cerkniškega vrtca pozvonila knjižničarka, ki je s pravljičnim cekarjem v rokah obiskala najmlajše bralce, stare od dveh do treh let. Najprej so ji Ribice z vzgojiteljico Elviro Kraševec gostoljubno razkazale  njihovo igralnico, Lucija in Jakob pa sta ji pokazala nahrbtnik in lutko Palčka Bralčka , ki ga je nakvačkala Ivanina mami. Tudi v sosednjih igralnicah je rastlo vznemirjenje, saj se je bližala deveta ura, ko so se poleg Ribic v vrtčevsko telovadnico z vzgojiteljicami odpravile  še Račke in Kresničke. Posedli so na blazine in z zanimanjem prisluhnili knjižničarki Aniti iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, ki jim je za zaključek projekta Palček Bralček pripravila pravljični kolaž zgodb, pesmic in čudežnih knjig ter vsaki skupini predala priznanja, ki so jim jih podelile vzgojiteljice po zaključenem druženju. Bravo! Diplome so si zagotovo zaslužili. Doma so mali bralci s starši prebirali knjige, na zaključni slovesnosti pa so bili pridni poslušalci, da je običajno torkovo dopoldne  postalo prav poseben dan, praznik.

Anita Leskovec

 

V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica smo se v maju srečali z Borisom Višnovcem, pisateljem, režiserjem, avtorjem radijskih iger in priredb. Je prejemnik zlate Badjurove nagrade za režijo kratkega filma Poslikane panjske končnice. V Knjižnici je predstavil srednjeveško zgodbo Nevarna dežela, ki ima za osnovo zgodbo o tragični grajski ljubezni med Šteberčanom in Karlovčanko, v katero poseže temni vitez Jamski. Zgodbo zaključuje: »Spet so se v mraku zasvetile lučce na Slivnici!«

Na predstavitvi je bil prikazan tudi kratki dokumentarni film (8:46) o naravi Jezero, ki je bil posnet leta 1965 oziroma 1966. Boris Višnovec je v pogovoru z Bogdanom Urbarjem povedal, da je bil v šestdesetih letih zaradi snemanja filma na Cerkniškem jezeru vsaj petdesetkrat.

Marija Hribar

Boris Višnovec: Nevarna dežela – predstavitev knjige in projekcija filma Jezero

V Enoti Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu so 23. aprila 2018 predstavili življenje in literarno delo pisateljice, publicistke, prevajalke in urednice Zofke Kveder, ki je otroška leta preživela v Ložu, na Blokah in v Loškem Potoku. Iz zakotnega vaškega okolja se je bistroumno dekle odpravilo v Kočevje, nato v Ljubljano, sledil je svetovljanski Trst, nato Zürich, Bern in Praga, kjer je izšla njena prva knjiga – zbirka črtic Misterij žene. Bila je prva profesionalna slovenska pisateljica, ki je vstopila v tedaj skoraj izključno moški literarni svet. V slovensko književnost je vnesla teme, ki jih pred njenimi literarnimi besedili ni bilo. Opisovala je revščino, alkoholizem, nezaželeno nosečnost, porod kot trpljenje, spolnost, prostitucijo, posilstva in družinsko nasilje, katerega žrtev je bila tudi sama. Njeni precej radikalni teksti s feminističnimi idejami so bili šok za slovensko kulturno javnost, zato je bila deležna kritik in zgražanja. Šestdeset let po začetku izhajanja nacionalne zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, je uvrščena med slovenske klasike kot prva in edina ženska avtorica.

Izjemno življenjsko pot pisateljice sta na prireditvi, ki je potekala na Noč knjige, predstavila Vlado in Bogdana Mohar iz Loškega Potoka, ki se ljubiteljsko in poklicno ukvarjata z raziskovanjem kulturne dediščine. Knjižničarka Anđelka Pogorilić je spregovorila o prizadevnem pisateljskem delu Zofke Kveder, vtise o prebranem pa so predstavile članice Bralnega krožka Fran Milčinski, ki deluje v okviru Društva upokojencev. Pevska skupina Pevke iz Loške doline, ki deluje pod okriljem istega društva, je popestrila večer s prepevanjem ljudskih pesmi. Učenci OŠ heroja Janeza Hribarja iz Starega trga so prebirali zanimive odlomke iz njenih zgodb, v katere je spretno vtkala drobce iz svojega življenja, med drugim tudi spomine iz Loža, ki segajo v 80. leta 19. stoletja. Ves svoj svet je Kvedrova popisala v zgodbah, v upanju, da je na drugi strani besedila nekdo, ki ga bere, da ni sama. Zato je prav, da se spominjamo.

Besedilo: Anđelka Pogorilić 
Foto: Mario Žnidaršič

Na Mednarodno srečanja pisateljev PEN na Bled je letos prišlo osemdeset tujih gostov. Program dogodkov, prireditev, okroglih miz in gostovanj je bil pester. Del programa pa se je v soboto, 21. aprila, odvil tudi v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Predsednico Slovenskega združenja PEN Ifigenija Simonović in goste iz številnih držav sta sprejela župan Marko Rupar in direktorica knjižnice Marija Hribar.

Člani PEN-a gostje knjižnice – fotogalerija Ljubo Vukelić

Foto: Tine Šubic

 

Z Ifigenijo Simonović, predsednico Slovenskega centra PEN, se je o sobotnem obisku udeležencev mednarodnega srečanja pisateljev v Cerknici pogovarjala Maruša Mele Pavlin z Radia 94.

Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu letos poteka že petdesetič. Med gosti bo v ospredju Nobelova nagrajenka za mir leta 2003 Shirin Ebadi. Jubilej bodo zaznamovali posebna slovesnost v blejski Festivalni dvorani, jubilejni zbornik ter obilo gostov z vsega sveta, za Notranjce pa obisk Cerknice in literarno branje udeležencev Pena. V soboto ob 10.30 bodo gostje jubilejnega mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu, ugledni pisatelji, pesniki, novinarji, esejisti in zagovorniki človekovih pravic in svobode govora  iz vsega sveta, v cerkniški knjižnici recitirali in brali dela Jožeta Udoviča. Predsednica Slovenskega centra Pen Ifigenija Simonović je o velikem Notranjcu dejala: “V moji zavesti je to pesnik, ki pripada še zadnji generaciji, ki je pred vojno veljala za velike intelektualce. Po vojni pa so jih zasenčili ljudje, ki so bili manj intelektualci in bolj funkcionarji. Prilagodljivi sistemu. Obljubljali so novo poezijo, medtem ko je Udovič še klasičen pesnik.” 

Radio 94 – poslušaj prispevek

Danes so našo Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica obiskali učenci 3. r iz Starega trga in Iga vasi. Oseminštirideset učencev in tri učiteljice so spoznavali razlike med splošno in šolsko knjižnico, si ogledali oddelke, spominsko sobo Jožeta Udoviča, fotografsko razstavo Andreje Peklaj, obisk pa so zaključili pravljično, s pomočjo čarobnih knjig, da se bodo tudi sami radi vračali v hram knjig in se z veseljem lotevali branja zapisanih zgodb. Knjižničarki Aniti so se za druženje zahvalili z risbo tulipanov in že jih je pred vhodom čakal avtobus, da jih odpelje nazaj, v Loško dolino – deželo ostrnic.
Anita Leskovec

29. marca 1917 je umrl Fran Gerbič.

Nekrolog dr. Pavla Kozine, Slovan, 1917, str. 138:
Po kratki bolezni je preminul 29. marca t. l. v Ljubljani eden prvih stebrov slovenske glasbe – Fran Gerbič. Deset dni pred njegovo smrtjo sem govoril na kolodvoru zadnjikrat z njim; pravil mi je, da se ravnokar vrača s svojega posestva v Cerknici. Videti je bil pač razburjen; a o kaki bolezni ni bilo nobenega sledu. Pomladansko prehlajenje mu je par dni za tem vzelo življenje. V Cerknici na Rakeku je zagledal 5. oktobra l. 1840 luč življenja – prav tje si je šel čez 77 let iskat kal smrti. Celo njegovo – po našem merilu dolgo življenje je bilo polno dela; posvečeno je bilo le napredku njegovega naroda.