Veber-A.cebele

Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture

Alenka Veber, ljubiteljska etnologinja, fotografinja, turistična vodnica in mentorica študijskih krožkov, je v letu 2016 pridobila tudi naziv čebelarsko-turistična vodnica, ki ga je soorganizirala Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s Klubom profesionalnih turističnih vodnikov. Ob praznovanju Svetovnega dneva čebel je 7. junija 2019 v prireditvenem prostoru knjižnice v Starem trgu predstavila čebelo kot žlahtno spremljevalko slovenske kulture, vse od Primoža Trubarja do Valvasorja, ki v svojih prevodih in delih omenjata čebelo in čebelnjak. Obiskovalci so prisluhnili nekaterim izbranim pregovorom in rekom, ki jih je preprosto ljudstvo oblikovalo skozi stoletja in ljudsko umetnost (panjske končnice, čebelnjaki), ter spoznali frazeme s sestavino čebela, med, panj in čebelnjak. Posebno pozornost pa je predavateljica namenila čebeli kot simbolu v različnih kulturah.

Anđelka Pogorilić

Foto: Mario Žnidaršič

181600SLAVNOSTNA-SEJA-OBCINSKEGA-SVETA-OBCINE-CERKNICA-55-FOTO-LJUBO-VUKELIC

Podelili občinska priznanja

Podelili občinska priznanja

Občina Cerknica je v petek, 7. junija, na slavnostni seji v Kulturnem domu Cerknica z občinskimi priznanji nagradila zaslužne občanke in občane. Prejemniki bronastega taborskega priznanja so: Ljerka Pirnat, ekipa bolničarjev Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Cerknica in PGD Sveti Vid. Srebrni taborski znak sta si prislužili Vida Winkler in Aleksandra Šega. Župan Marko Rupar je zlati taborski znak letos podelil Jožetu Oblaku, Osnovni šoli Jožeta Krajca Rakek, Heleni Rajk, Bogdanu Urbarju, PGD Žerovnica in Jožefu Krncu. Priznanja 12. junij, ki je najvišje občinsko odlikovanje, pa sta se razveselili Marija Hribar in Zvonka Ješelnik. Program sta obogatili skupina Vokalna skupina Gallina in Manca Udovič.

Foto: Ljubo Vukelič

Podelili občinska priznanja – fotogalerija

obcinski-praznik-priznanja-cerknica-7-junij-2019-foto-jl-46-696x522

Priznanje 12. junij Mariji Hribar, direktorici KJUC

Najvišje cerkniško priznanje Mariji Hribar in Zvonki Ješelnik

Ob občinskem prazniku so sinoči v Cerknici občanom, ki nesebično prispevajo boljšemu, bolj kakovostnemu in polnejšemu življenju na Cerkniškem, podelili najvišja občinska priznanja. Priznanje 12. junij sta prejeli Marija Hribar, dolgoletna direktorica knjižnice, in Zvonka Ješelnik, ki si je na položaju socialne delavke in na drugih še posebej prizadevala delovati za tiste, ki sami ne znajo ali si ne zmorejo ustvariti zadovoljivega življenja. Zlati taborski znak so prejeli PGD Žerovnica, Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek, Bogdan Urbar, Jože Oblak, Jožef Krnc in Helena Rajk, srebrnega Vida Winkler in Aleksandra Šega, bronastega pa ekipa bolničarjev PGD Cerknica, PGD Sveti Vid in Ljerka Pirnat.

Župan Marko Rupar je v govoru poudaril, da je občina s pomočjo evropskega denarja že izpeljala nekaj projektov, nekaj pa jih še bodo, med drugim informacijski center ob vstopu na Cerkniško jezero, kolesarski poti iz Cerknice do jezera ter Nove vasi. »Razvoj turistične infrastrukture je naša prioriteta,« je dejal Rupar. »Želeli pa bi si, da bi bilo teh sredstev še več tudi na področju komunalne infrastrukture, za obnovo cest, čiščenje odpadne vode, za gospodarstvo, kmetijstvo, kulturo …« Dodal je, da se na občini trudijo, da poskrbijo za najnujnejše investicije ter spomnil na pridobitve v občini v zadnjem letu, med drugim krožišče v Žajfnici in prizidek knjižnice.

Prejemnica priznanja 12. junij Marija Hribar je kot vodja knjižnice s svojim kolektivom pripomogla, da je Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, ki ima enote še na Rakeku, v Starem trgu in Novi vasi, prepoznavna ustanova, ki ponuja raznolike možnosti udejstvovanja in vseživljenjskega učenja. Odkar vodi knjižnico, se je povečalo število članov, več je izposoje, zaposlenih, podaljšal se je delovni čas, predvsem pa je v knjižnici več prireditev in dela z mladimi. »Z zavedanjem, da knjižnica ni le fizični, ampak vedno bolj tudi virtualni prostor, si prizadeva, da se predvsem domoznansko gradivo ne le zbira, ustrezno hrani in obdela, temveč da se ga čimprej tudi digitalizira,« so zapisali v obrazložitvi.

»Knjižnico smo kar precej približali ljudem; gradiva, informacije, tehnologija so dostopni vsem občanom treh občin, Bloke, Cerknica in Loška dolina,« pravi Hribarjeva. »Vse knjižnice delujejo v obnovljenih ali celo novih prostorih, še posebej pa nas veseli, da v petek odpiramo prizidek knjižnice v Cerknici. Ogromno časa je posvetila tudi urejanju domoznanskega oddelka. »Na njem hranimo zelo pomembne raritete iz 16. in 18. stoletja.« Pred kratkim se je na njeno pobudo oblikovala tudi domoznanska skupina, ki pripravlja predavanja, poučne dejavnosti in strokovno vodene oglede na terenu.

Hribarjeva je knjižničarsko dejavnost na Notranjskem dvignila na zavidljivo raven, saj se lotevajo tudi projektov, ki odmevajo v vsem slovenskem prostoru. »Ponosna sem na naše založniške in prevajalske dejavnosti, na prevod Steinberovega Temeljitega poročila o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru iz leta 1758 ter prevod in izdajo Gruberjevih pisem hidrografske in fizikalne vsebine iz Kranjske iz leta 1781.« Zdaj se pripravljajo na prevod dela Oryctographia Carniolica francoskega naravoslovca in etnologa Balthasarja Hacqueta. »S te promoviramo krasoslovno dejavnost 18. stoletja, saj do zdaj teh knjig ni še nihče prevedel.«

Pod njenim vodstvom je knjižnica z vrsto aktivnosti in projektov ohranila spomin na pesnika Jožeta Udoviča, pa tudi na druge pomembne Notranjce, Maksima Gasparija, Frana Gerbiča, Maričko Žnidaršič in druge.

Najvišje cerkniško priznanje Mariji Hribar in Zvonki Ješelnik

Foto: Jelka Lekše

ODPRTJE-PRIZIDKA-KNJIZNICE-Foto-TineSubic_03

Bogastvo starega domoznanskega gradiva v primernih prostorih

V cerkniški knjižnici so namenu predali prizidek, v katerem so v pritličju uredili domoznanski arhiv, v nadstropju pa sodobno urejeno čitalnico. Kot je povedala direktorica Marija Hribar, so s tem v matični stavbi pridobili okoli 200 kvadratnih metrov prostora. »V pritličju bomo tako lahko pridobili prostor za razširitev otroškega in mladinskega oddelka.«

Prizidek je s knjižnico povezan z mostičkom. V nadstropju so uredili prostorno in svetlo čitalnico, še večja pridobitev pa je urejen domoznanski arhiv v pritličju, je pojasnila Hribarjeva. »Te prostore smo še kako potrebovali, saj bomo zdaj naše najstarejše gradivo, vse od 16. stoletja dalje, lahko hranili primerno zavarovanega,« pravi Hribarjeva. Knjižnica hrani 7.000 enot knjig, listin in kartografskega gradiva, od tega jih je sto datiranih pred 18. stoletjem. Gradivo je zavarovano v posebnih ognjevarnih omarah, za ogled posameznega se morajo obiskovalci najaviti s posebnim obrazcem. Poleg domoznanskega arhiva knjižnica v zadnjem času hrani še arhive društev, organizacij, posameznikov in družin, ki bodo prav tako našli mesto v novih prostorih.

Knjižnico v naslednjem letu čaka še nekaj urejanja. Hribarjeva je zadovoljna, da so z ureditvijo prizidka zadovoljni tudi zaradi tega, ker bodo lahko v matični stavbi uredili primeren mladinski oddelek. »Zdaj je precej utesnjen, dodali bi lahko nekakšno dnevno sobo, v kateri bi se obiskovalci dobro počutili.« Prostor bodo dobili tako, da bodo tja, kjer je bila čitalnica, preselili oddelek slovenske književnosti.

Občina je za gradnjo prizidka zagotovila 480.000 evrov. Župan Marko Rupar je prepričan, da je pomembna pridobitev za knjižnico in občane. »Arhiv je urejen po vseh normativih, ima prave klimatske pogoje, je protipožarno in protivlomno zaščiten, česar do zdaj nismo imeli. Tudi čitalnica je lepo urejena in bo lahko služila za prireditve; prepričan sem, da bo dobro obiskana.«

Aktivna domoznanska skupina

V Cerknici se je letos oblikovala tudi domoznanska skupina. Že dvakrat so se odpravili na teren, Valentin Schein jim je razkazal ostanke prazgodovinske naselbine Žerunšček pri Žerovnici, Franc hiti in še nekateri drugi pa jim je v Novi vasi predstavil naselje Lahovo. »Še veliko zanimivega imamo v načrtu, med drugim bo septembrska tema Rapalska meja, člani domoznanske skupine, ki so zelo motivirani in pridno raziskujejo, pa pripravljajo še druge zanimive stvari,« je povedala Hribarjeva. Skupina se bo sestala jeseni, ko se bodo dogovorili o delu v prihodnjem letu. Kdor bi se jim želel priključiti, pa lahko v knjižnici izpolni poseben obrazec. Petra Trček

Prispevek v NPN

Foto: Tine Šubic

l_199218_1

Odprtje prizidka

Še pred enim letom je za cerkniško knjižnico stala stara garaža, danes pa je lahko Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica (KJUC) in Občini Cerknica v ponos nov prizidek, v katerem sta dobila mesto prostorna čitalnica in domoznanski oddelek. Odprtje je pospremil glasbeni nastop Maje Mekina in Iomi Babuder Briški. Trak sta prerezala direktorica KJUC Marija Hribar in cerkniški župan Marko Rupar, ki je posebej pohvalil delo knjižnice v zadnjih letih.

Kronika-OPREMA-scitni-ovitek-in-prevleka-page-001

Kronika čebelarstva na Rakeku

Kronika čebelarstva na Rakeku

Občinski praznik z bogatim kulturnim dogajanjem na vseh koncih občine obeležujemo tako zavodi in organizacije, kot tudi društva in posamezniki. V rakovški knjižnici smo 6. junija 2019 med bralce pospremili Kroniko čebelarstva na Rakeku.  Avtor knjige je Miroslav Juvančič, tajnik Čebelarskega društva Rakek, ki je knjigo tudi izdalo.

Obiskovalce sta v uvodu pozdravila Marko Rupar, župan Občine Cerknica, in Vida Winkler, predsednica ČD Rakek. Sledila je avtorjeva krajša predstavitev knjige, ki predstavlja tudi velik domoznanski prispevek.

Zajema kronologijo delovanja društva, razvoj in ohranjanje tradicije čebelarstva na širšem Notranjskem ter številne podatke o dogodkih in ljudeh, ki so poleg čebelarjenja k identiteti kraja prispevali tudi z delom na drugih področjih.

Program je povezovala Nevena Savić, za glasbeno popestritev je poskrbel trio Drug problem: Sašo Doles na harmoniki, Mitja Trebec na bas kitari in Nejc Lukan na kitari.

Nevena Savić

Kronika čebelarstva na Rakeku

Na razvoj čebelarstva na Notranjskem pomembno vplivali Rakovčani

Franc-Hiti-ter-Modicevi-sorodniki-Bojan-Andrej-in-Dusan-Kerze

Lahovo in družina Modic

Lahovo in družina Modic

Na Blokah je nekaj vasi z le eno hišo, med njimi tudi Lahovo.  Na Lahovem se je leta 1884 rodil Izidor Modic, poznan tudi po tem, da je bil eden izmed zbiralcev, ki so pri zbiranju narodnega blaga pomagali Karlu Štreklju, etnologu in zbiratelju slovenskih ljudskih pesmi. Izidor Modic je gradivo zbiral od domačinov, ki so pravljice priredili v skladu s časom in okoljem, v katerem so živeli.
Franc Hiti, član Društva prijateljev Martin Krpan Bloke je v organizaciji Domoznanske skupine Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica in v sodelovanju s portalom Stareslike pripravil predstavitev vasi Lahovo in družine Modic. Na Lahovem je preživel večji del otroštva in so se mu nekateri dogodki živo vtisnili v spomin, pa tudi njegov stari oče, Peter Zakrajšek in France Modic, tedanji gospodar na Lahovem, sta bila sošolca in prijatelja.
Predavanja o Lahovem so se udeležili tudi sorodniki, oziroma potomci zadnjih gospodarjev posestva pred nacionalizacijo, ki so večer popestrili s spomini, saj so v mladosti počitnice preživljali na Lahovem. Dušan, Andrej in Bojan Kerže še hranijo pomembne fotografije, zemljevide in dokumente posestva, s katerih je razvidno, kako se je lastništvo Lahovega spreminjalo od sredine osemnajstega stoletja pa do danes.
S predstavitvijo Lahovega in družine Modic je bil dodan še en kamenček v mozaiku bloške kulturne dediščine.

Martina Zakrajšek
Avtor fotografij Miloš Toni

Murni-v-knjiznici-1

Murni v knjižnici

Bralna vzgoja otrok in druženje s knjigo sta zelo pomembni že v najzgodnejšem obdobju. Tudi v knjižnici v Novi vasi nas večkrat obiščejo otroci iz vrtca in si izposodijo knjige. Tokrat so nas obiskali otroci iz skupine Murni. S knjižničarko so se najprej preizkusili v reševanju ugank. Z velikim zanimanjem so prisluhnili pravljici O kosu, ki je bil vsemu kos, O prašičku, ki ni hotel sam domov. Ob pravljici Ne govori s polnimi usti smo se pogovarjali o lepem vedenju za mizo ob zajtrku, kosilu in večerji. Srečanje je minilo v razigranem in prijetnem vzdušju z željo, da se kmalu spet vidimo.

 Martina Zakrajšek