Od ponedeljka, 4. maja 2020, bodo Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in njene enote delovale po spremenjenem urniku.
Higienski ukrepi v knjižnicah v času epidemije covid-19
Branje tiskanih ali elektronskih knjig in aktualno na Biblosu
Pred kratkim smo vas v anketi spraševali, kako v času karantene berete. Večina, dobrih 60 odstotkov, vas še vedno prisega na klasično, tiskano knjigo, kar nekaj pa vas je tudi bralcev elektronskih knjig.
Največja slovenska spletna knjižnica elektronskih knjig Biblos je prav v teh dneh presegla številko 4000 naslovov. S člansko številko KJUC lahko trenutno dostopate do 669 najbolj aktualnih naslovov, redno dokupujemo novosti, med katerimi so tudi tri knjige s tematiko današnjih tednov in mesecev.
Albert Camus: KUGA
Roman Kuga, nobelovega nagrajenca Camusa, je po treh četrtinah stoletja še vedno zelo aktualen, saj se sooča z najglobljimi in najbolj občimi vprašanji človečnosti – pa naj ga beremo kot alegorijo ali kot kroniko izbruha elementarne nesreče v podobi epidemije, ki prizadene mesto Oran.
https://www.biblos.si/isbn/9789612846763
Paolo Giordano: V ČASU EPIDEMIJE
V času, ko nas večina ljudi čepi med štirimi stenami in nemočno opazuje, kako države druga za drugo klecajo pred epidemijo virusa SARS-CoV-2, se italijanski pisatelj in fizik Paolo Giordano (avtor romanov Samotnost praštevil, Človeško telo, Črnina in srebro) sprašuje, kakšne bi utegnile biti njene posledice za našo družbo, ne le za okužene, ampak za celotno družbo. V jasnem in razumljivem jeziku pojasni delovanje virusa, začetek epidemije, razloge za karanteno in prihodnost, ki nas čaka.
https://www.biblos.si/isbn/9789610161417
Jana Vagner: PANDEMIJA
Pandemija, postapokaliptični psihološki triler, je prvenec ruske pisateljice Jane Vagner. Roman je bil v Rusiji in Franciji nominiran za več nagrad, po knjigi pa so posneli tudi televizijsko serijo. Smrtonosni virus se bliskovito širi med prebivalstvom po svetu. 36-letna Anja se z možem Serjožo in sinom Mišo odpravi iz mesta proti samotni hišici na severozahodu Rusije, daleč stran od ljudi. Kako ostati človek, kadar zreš smrti v oči?
https://www.biblos.si/isbn/9789610156994
Bralni vlak je zabavna literarna družinska aktivnost, kjer skupaj bereta otrok in odrasla oseba
Na pot se je odpravil BRALNI VLAK!
Vabimo, da nanj prisedete otroci, starši, babice, dedki in se na vlaku z drugimi potniki povežete virtualno. V bralnem paru in z vozovnico v roki – vsak s svojo knjigo.
Bralni vlak je zabavno tekmovanje, ki k sodelovanju vabi bralni tandem, otroka in odraslo osebo, da z branjem knjig nabirata vagone in s tem tekmujeta z drugimi lokomotivami, torej z drugimi tekmovalnimi pari.
Za udeležbo sta potrebna dva, ki iščeta motivacijo ali bi svoje navdušenje rada delila. K bralnemu vlaku se prijavite z izpolnjeno prijavnico na Vstopni postaji, ki jo najdete v razdelku Literarni kolodvor. Z dvema prebranima knjigama boste k svoji lokomotivi priključili vagon. Ko odrasla oseba in otrok prebereta vsak svojo knjigo, dejanje še ni končano – potrebujeta namreč še podpis drug drugega. Otrok s podpisom potrdi, da je odrasla oseba knjigo zares prebrala. In seveda tudi obratno! Nato na vstopni postaji dodajta vagon. Podpisan listič z vagonom lahko dodata na spletni stran. Ko bomo vagon odobrili, bo dodan k vaši lokomotivi.
Bralni vlak je tekmovalni del Literarnega kolodvora, ki se v okviru založbe KUD Sodobnost International ponuja kot spletno mesto za spodbujanje bralne kulture. Poleg obilo motivacije, nalezljive vedoželjnosti in dobrih navad prinaša tudi zabavo in bogate nagrade. Zmagovalca bosta prejela adrenalinski izlet v Vetrovnik za štiri osebe in vrečko s knjižnim presenečenjem.
Bralni vlak ni le literarno tekmovanje, ampak se ponuja tudi kot spletni prostor za izmenjavo idej, dobrih knjig in mnenj.
Obišči Literarni kolodvor
Stare razglednice Cerknice iz naše Domoznanske zbirke
V Domoznanskem oddelku cerkniške knjižnice že od leta 1992 zbiramo tudi stare razglednice iz naših in okoliških krajev. Tako so v naši zbirki tudi razglednice, na katerih so upodobljene vasi, kraji in znamenitosti kot so Begunje, Cerkniški jezero, Dobec, Fara na Blokah, grad Snežnik, Križna gora, Leskova dolina, Lož, Otok, Podskrajnik, Ravnik, Slivnica … in tudi bližnji Loški Potok, Planina, Predjamski grad.
Razglednice zbiramo in jih obdelamo v skladu s knjižničarskimi pravili, hranimo jih v posebnih pogojih, da pa so lahko na ogled tudi vam, jih ves čas tudi digitaliziramo.
Na naši spletni strani je vzpostavljena že obsežna zbirka, ki jo nenehno dopolnjujemo.
Za začetek vam ponujamo vpogled v razglednice Cerknice. Kar nekaj razglednic iz zbirke je še s konca 19. stoletja, najstarejši objavljeni sta iz leta 1898. Še prepoznate ‘plac’ in stare cerkniške hiše? Več razglednic najdete na povezavi:
Cerknica – razglednice iz Domoznanske zbirke
Prosto dostopni strokovni članki in e-knjige
Za oddaljeni dostop od doma potrebujete:
– številko članske izkaznice (sedemmestna številka se nahaja pod črtno kodo);
– geslo, ki ga že uporabljate za storitev Moja knjižnica v sistemu Cobiss. Če gesla še nimate ali ste ga pozabili, ga lahko pridobite s telefonskim klicem v knjižnico od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro (01 7091 078).
S številko in geslom se prijavite prek obrazca za oddaljeni dostop do informacijskih virov Osrednjih območnih knjižnic, kjer najprej izberete Cerknico kot kraj vaše knjižnice in po uspešni prijavi izberete zbirko podatkov eBook Public Library Collection (EBSCOhost).
Prijava za oddaljeni dostop do informacijskih virov
Navodila za uporabo sistema za izposojo e-knjig
Navodila za uporabo sistema za izposojo e-knjig v angleškem jeziku
Zbirka pokriva področja humanistike, kulture, izobraževanja, medicine, splošne znanosti itd. Vsebuje tudi knjige s področja samopomoči, zdravja in prostega časa, ročnih del in hobijev, iger in zabave, družinske medicine, financ, kuhanja, religije, vprašanj s področja enakosti spolov, geografije, družine, javnih storitev in dejavnosti, etnologije.
Zgodbarnica – za branje in objavo vaših prispevkov
Zgodbarnica, študijski krožek pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, deluje od leta 2012. ŠK so osnovali predvsem zaradi potrebe po druženju in zaradi potrebe ljudi, predvsem starejših, po pripovedovanju zgodb iz otroštva, iz preteklosti, zgodb o navadah in običajih, o ljudskosti ali njenem nasprotju …
Zgodbe so se včasih pripovedovale ob ognjiščih, ob ličkanju, luščenju fižola in podobnih skupinskih opravilih. Danes ob poplavi medijev človek nima veliko časa za pristni stik s sočlovekom, za predajanje znanja, védenja, zato se je ta oblika druženja izkazala prepotrebna, kar udeleženci dokazujejo z obiskom in dobro voljo na vsakem srečanju. Vendar se v krožku ne omejujejo le na preteklost. Odprti so za kakršne koli življenjske domišljijske zgodbe, ker zgodba je življenje samo in kar koli se v njem zgodi, je zgodba zase.
Včasih zgodb ne samo pripovedujejo, ampak jih tudi zapišejo v knjižnem ali pogovornem jeziku kot tudi v narečju, da se, poleg fotografij, pesmi, receptov, šal, pregovorov, domišljijskih zapisov idr., ohranijo kot izjemen domoznanski vir.
Sprva so vsako leto, zdaj pa vsako drugo, izdali istoimenski zbornik, ki je dostopen v elektronski obliki. Zbornik ureja in lektorira mentorica krožka Patricija Dodič, ki je tudi glavna organizatorka. Vanj prispevajo zapise krožkarji in zunanji pisci. Zborniku sta priloženi tudi rubriki Zgodbarničica, v kateri so objavljeni zapisi mlajših, bodisi osnovnošolcev bodisi srednješolcev, ter Prispele zgodbe, v kateri mentorica objavi izbor besedil, ki jih pošljejo nekrožkarji: kdor koli si želi pisati in z zgodbo nekaj povedati oz. deliti z ostalimi. V zbornik nemalokrat prispevajo besedila tudi znana pisateljska in druga imena.
ŠK Zgodbarnica je nastal pod okriljem Andragoškega centra Slovenije in Kosovelove knjižnice Sežana, v kateri je mentorica tudi zaposlena (vodi enoto Knjižnica Kozina) in kjer se krožkarji sestajajo enkrat mesečno.
Če bi kogarkoli poprijelo svoje zgodbe deliti, naj piše ali pošlje zgodbe na magickarizma@gmail.com. Brez omejitev in pravil, lahko tudi napisane na roko na naslov Knjižnica Kozina, Istrska 19, 6240 Kozina.
Svetovni dan knjige in avtorskih pravic – poslanica Dušana Merca, predsednika DSP
Poslanica predsednika DSP ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic
Spomenica ob svetovnem dnevu knjige
Ali ste kdaj iz kakšnega romana iztrgali kakšno stran, prečrtali kakšen stavek? Če ste to storili, ste imeli prav. Ni se treba strinjati z vsem, kar piše v knjigi. S tem groznim dejanjem ste samo dokazali, da imate odnos do sveta, ki mu pripadate. In tudi odnos do sveta nekoga drugega – avtorja.
Še enkrat poglejte knjigo, ki ste jo malo popravili, poglejte okoli sebe in prisluhnite. Tišina je dobrodošla, da si rečete knjiga je kontravirus.
Ali ste opazili, da zato, ker berete romane in poezijo, bolje vidite in bolje slišite? Ali ste opazili, da ste tudi, če dobro pogledate vase ali pa se uzrete v zrcalu, v tem naključnem zrcalu, ki vam ga nastavlja knjiga, drugačni, celo lepši kakor ste za druge?
Te spremembe niso znaki bolezni, niti niso naključje neke narave, to je posledica knjižnega virusa. Podobe sveta niso lepše, ko si oddahnete od knjige. Tudi vi sami niste kaj prida drugačni, lepši ali boljši. To bi bila grda izmišljotina, grda laž. Tega v romanih in pesmih pač ni – grdih laži.
Nekoliko patetično rečeno velja: ves svet nam je po branju literature dostopen na nov način – ne prenašamo lažje človeških grdobij in nesreč tega sveta, nič bolje jih ne sprejemamo in ne razumemo, pa vendar dobi vse okoli nas nov prizvok, nov odtenek. Grdobije postanejo del nas in del našega sprejemanja sveta in ljudi, kakršni pač smo …
Ali se samo zdi ali je res, da se vedno znova splača brati in odložiti knjigo in pogledati še enkrat, še enkrat preveriti, ali je naš pogled na svet ostal povsem enak tistemu, ki smo ga zapustili, preden smo začeli brati?
In vsakokrat znova je nekoliko drugače. In, če govorimo v jeziku potrošniških reklam, ni samo to, v knjigi boste poleg sebe našli še svetove drugih ljudi, drugih življenj, davnih in neznanih, obudili jih boste in živeli z njimi potisočerjeno, za vedno.
Brati morate toliko časa, da vas preplavi kar lep in blagodejen občutek, ko ugotovite, da ste del ogromne skupnosti, da ste del vsega, kar je bilo že pred vami in bo za vami in da ste del čudovitega sveta, ki je boljši od tistega možnega, ki vam je dan samo z našim biološkim življenjem.
No, tako nekako, s knjigo postane življenje večno. Seveda govorim o življenju bralca. Bralca tujih romanov, tujih pesmi, tujih dram, tujih biografij, tujih potovanj, pravzaprav vseh žanrov, ker je pač vsaka knjiga s svojim bralcem nov žanr.
Toliko sem vas hotel zmotiti. Sedaj pa kar nazaj v tuje svetove, v strinjanje ali nestrinjanje.
Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev
Poslanica predsednika DSP ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic